Dotka Backyard Ultra 2024
Za nami je malo odpiljena tekma, Dotka Backyard Ultra, v gozdu na obrobju Zagreba. Moje soborke in soborci so o njej že veliko napisali, pa da še jaz pristavim svoj lonček.
Ideja, da se udeležimo zadeve, je padla v skupini Pohorska Trail Banda. V soboto smo se dobili najprej na Ptuju, kjer smo se malo razporedili po avtomobilih. Bilo nas je 8 iz Bande in častna članica Martina Klančnik Potrč, ki sem jo imel čast peljati na tekmo 😊 Petnajst minut pred deveto uro smo parkirali avtomobile pred rekreacijskim parkom Dotka, na obrobju Zagreba. Ravno takrat je prišel tudi organizator. Najprej smo uredili prijave in dobili štartne številke. Potem smo začeli iz avtomobilov nositi hrano, pijačo, mize, stole, hladilnike in vse ostalo. Backyard format tekme je namreč samooskrben in vse kar rabiš, prineseš s sabo. Sem čakal, da bo organizatorja kap, ko nas je gledal. Fant nam je namreč napisal, da mu je žena dala dva dni prosto in naj ne pretiravamo z razdaljo, ker bo doma kregan 😊 Naši banditi pa, kot da bomo tam taborili vsaj teden ali dva, hrane za 30 ljudi 😊
No najprej nekaj o pravilih teh Backyard Ultra tekem. Tečejo se krogi dolžine 6,706 km, štarta pa se vsako polno uro. Dirka se konča, če v zadnji polni uri noben tekmovalec ne uspe zaključiti kroga. Zmagovalka ali zmagovalec je tisti, ki ima največ zaključenih krogov. Če noben tekmovalec ne zaključi enega kroga več kot ostali, potem ni zmagovalca. Zmagovalec dobi zmagovalno medaljo (in milijon evrov😊 ), vsi ostali pa »luzersko« medaljo 😊. Naša tekma je zaradi 178 metrov vzpona v vsakem krogu znana kot najtežja hrvaška »bakyardica«. Časa imaš na vseh 1 uro za krog, tako, da več kot je vzpona, bolj se moraš potrudit. Je pa bila razgibana trasa razlog, da sem se prijavil, po ravnem se mi ne bi dalo krožit okoli. Teden pred tekmo smo si šli pogledat krog in bili smo naravnost navdušeni nad lepoto stezic v gozdu in nad traso in komaj smo čakali začetek.
Točno ob 10 uri smo štartali v prvi krog. Organizator je napisal, da je imel pripravljen govor, pa so ga dekoncentrirali, tako da smo štartali kar po uvodnih par stavkih in klasičnih:«3,2,1, Idemo (Gremo)!« Vreme nas je služilo, blata od nalivov preteklih dni ni bilo veliko. Čeprav smo bili v gozdu, nam je bilo tekom dneva pošteno vroče.
No, in kako približno potekajo taki krogi ? Grem opisno po vrsti:
1. Krog: IIIII, kak je lepo in kako se imamo super. Vsi potegnejo kot norci. Krog zaključim v rekordnih 45 minutah. Po pulzu vem, da smo zame prehitri in da moram prestavit v prestavo nižje.
2. Krog: Ravno smo se lepo zagreli, pa fino se usedeš po krogu in malo poješ in popiješ.
3. Krog: Začenja me boleti drugo koleno od poškodovanega (počen meniskus), zaradi kompenzacije. Za 4. krog nataknem opornico še na drugo nogo.
4. Krog: Gre bolje, kolena bodo ok, bunijo se ahilove, tega sem pa že navajen od preteklih let, ko sem imel težave. Spet je vse ok.
5. Krog: Pred štartom se najem doma skuhanega riža, kar mi da novo energijo. Ta krog preletim kot po oblakih. Ura pravi moj novi rekord. Verjetno ni najbolj pametno postavljat rekorda v petem krogu?
6. Krog: Plačujem ceno prehitrega preteklega kroga in vzamem ta krog za regeneracijski. Zato imam malo časa za počitek pred naslednjim krogom.
7. Krog: Uf, počasi mi je malo prevroče. Kdaj bo to sonce popustilo ?
8. Krog: Še bolj je vroče 😊
9. Krog: Moram stisnit, 10 krogov mi je tako lepa številka 😊 Ko organizator reče: «Še minuta do štarta«, si rečem: «Ga bo kdo počasi kresnil po zobeh, gnjavatorja?😊«
10. Krog: Dol tečem v družbi Anje koliko lahko in jo priganjam, da stisneva še ta krog, da imava lepo zaključeno številko.
11. Krog: Pravim, da vem, da mi bo uloviti limito v naslednjem krogu težko, da pa ne znam odnehat in grem, da padem med jurišem, ne v strelskem jarku😊 Na srečo vzamem čelno svetilko, noči se. Postane manj vroče in telo se takoj odzove. Lažje mi je teči, nekatere strme odseke, ki sem jih v prejšnjih krogih prehodil, sedaj pretečem. Seveda počasi, stanju nog primerno 😊 Grem na polno, krog zaključim v 51 minutah, hitreje kot nekaj prejšnjih.
12. Krog: Sam tečem po gozdu noč je. Telo je preklopilo v stanje, ko bi lahko vztrajal še dolgo. Svet okrog mene se zoži v krogec, ki ga osvetljuje čelna svetilka. Mir je. Malo uživam, mi pa gre na živce ta limita 1 ure. Cel krog moram iti na polno, saj se zavedam, da drugače ne bom prišel v 1 uri okoli. Stari diesel, sedaj bi rabil kakih 10 minut več na krog, pa bi lahko tako krožil še kar nekaj ur. Ko »šprintam« po hribu dol proti cilju sem prepričan, da je to moj zadnji krog. Pridem v cilj, Martina me v nekaj sekundah prepriča, da greva skupaj še naredit še en krog, potem pa odnehava. Časa med krogoma imam samo toliko, da mi dotočijo vodo in zagrabim gel za s sabo.
13. Krog: Na začetku kroga rečem Martini naj kar gre svoj tempo, da sem navajen teči sam ponoči. Spet moram iti cel krog na polno. Temperatura je odlična. Cel krog se smejim sam sebi, kako smo blesavi in se vsake toliko na ves glas zaderem:«Ija, ija, ija ooooo!« Pa je takoj lažje. Naveličan sem lovljenja tega urnega limita, tokrat se pridružim ostalim pri hrani in pijači v cilju. Lahko bi vztrajal še kaki krog, samo mislim, da je bolje odnehat, dokler še nisem pridelal kake poškodbe in se imam lepo. Ko se približam cilju in spustim »bojni krik« se iz zvočnikov zasliši navijanje z mojim imenom. Seveda, banditi in banditke plešejo z organizatorjem okrog ognja ob glasni glasbi in se imajo lepo. Policija nas je parkrat obiskala, ampak tokrat je bila prireditev celo prijavljena 😊 Samo morda ne dovolj dolgo 😊 Zaključim svojo današnjo zgodbo po 13 urah teka, dobrih 88 kilometrih in 2.400 metrih vzpona in spusta. Spremim našega Mateja v naslednji krog, več od naju z Martino bodo naredili le še štirje tekmovalci. To si štejem v veliko čast in osebno zadovoljstvo, da sem naredil toliko krogov, kot naša najboljša slovenska ultra trail tekačica, ki je seveda za to porabila kar nekaj manj časa 😊
15. Krog: Po tem krogu ostaneta v igri le še dva tekmovalca. Naš Matej in Renato iz Hrvaške. Renato v šali ponudi Mateju 20 eurov, če odneha 😊
19. Krog: Matej preteče krog več od Renata in postavi novi rekord Dotke Backyard Ultra, krog več od starega. In kako je to dosegel. Umirjeno, rutinsko, brez pompa. S pomočjo banditov, ki so ga čakali v vsakem krogu. Take zadeve niso individualni šport, to je skupinska zadeva, ki lahko poveže ljudi.
Hvala organizatorju, Martini, da me je preganjala v »še en krog«, banditkam in banditom za super druženje in zanimivo izkušnjo. Vse banditke in banditi so se zelo izkazali in šli preko svojih meja, mnogi tudi z novimi osebnimi rekordi v dolžini pretečenih kilometrov. Lepo se je bilo družiti.
Komentarji
Objavite komentar