Stories by Dušan Rauter

Other language than Slovene? Please choose: Tok, tok, tok. Hmmm, kako je prijetno pod mehko odejo, na mehki postelji. Na meji med budnostjo in snom, z zaprtimi očmi sanjam in preživljam dogodke zadnjih dveh dni in dveh noči. Prizori in občutki letijo v mislih kot na filmskem platnu. Tema, ki jo edino prekinjajo zelene bleščeče pike, pa s soncem obžarjene globoke soteske in strma pobočja, po katerih se vzpenjamo. Pa ogromne in neudobne skale in kamenje na koncu. Pa pogovarjanje s človekom, ki premika roke in noge, kjer se mi le na zelo redke trenutke utrne spoznanje, da so to moje okončine in moje telo. Tok, tok, tok. "Mr. Dušan?" Morda pa to trkanje le ne sanjam. Uf, seveda, danes sem v hiši za goste naročil zajtrk, to bo to. Odprem oči, se okorno postavim na noge in odkrevsam do vrat. Pred njimi stoji prijazen mladenič iz Bangladeša, ki dela v našem hotelu, če ga naj tako poimenujem. "Zajtrk je pripravljen, gospod Dušan. Kmalu bo sonce in takrat bo treba hrano