3. Križka gora trail 2024, 22 km in 1.900 m+

 

Ko se na enem mestu zberejo skoraj vsi tekaški prijatelji iz cele Slovenije, ki sem jih spoznal tekom desetletnega ukvarjanja s trail tekom, potem veš, da gre za neko posebno tekmo. In ko je štartno ciljni prostor tako domačinsko majhen, da lahko z vsakim spregovoriš par stavkov, se objameš ali rokuješ. Večina nas sem ni prišla zaradi trase ampak da pokažemo Evi Urbanc in Dejanu Vukotič, da ju imamo radi, ker sta kot sta 😊 

Jaz dolgo nisem upal potrditi prihoda, ker nisem bil prepričan, da bo moje koleno v maju že zdržalo kaj takega, kot je Kriška gora trail. Ko pa je paket vključeval potovanje z mojimi prijatelji, ki jih imam rad, pa nisem imel več kaj razmišljat.

Z Martino, Janezom in Veliborjem smo na Zavetišče v Gozdu prišli v petek pozno popoldan. Komaj sem uspel spiti eno pivo, ko smo se že vzpenjali proti vrhu Kriške Gore. Iz fore sem se malo pritoževal. Vedel sem, da to verjetno zame ni najbolj pametno, pa sem si rekel: »K….c gleda 😊« Moje noge so bile namreč že cel teden čisto prazne, po Backyard Ultri prejšnji vikend, Teku trojk vikendu pred tem in teku po Pohorju s Pohorsko bando še teden dni prej. Sem pa upal, da bo tek s popolnoma praznimi energijskimi zalogami vsaj dober trening za TOR septembra 😊

Kaj se tiče trase, Kriška gora trail vsekakor ni cici trail, kot se jaz včasih rad pošalim nad krajšimi razdaljami, pri tem pa je nam vsem jasno, da se na krajših razdaljah v resnici najbolj trpi, ker se gre na polno 😊Kot je napisal legenda Peter Macuh včeraj:« Proga rahlo brutalna. Težko opisati nekomu, ki ne poskusi.« Ja, na drugem vzponu, kjer je na začetku bila tabla z imenom Gamsja pot, sem se krepko spraševal, zakaj nam je bilo treba iti na Kriško prejšnji večer. In pri nekaterih prečkah, širokih za stopalo in nagnjenih navzdol proti strmini, sem razumel, zakaj je Bogdan Tušek rekel, da je na teku prvo leto, ko je lilo, 200 metrov drsel po trebuhu navzdol, preden se je ustavil. In zadnji strmi spust je prava preizkušnja za mišice, če uspejo to preživet brez krčev 😊Skratka trail za gamse, mule, prave babe in prave dede 😊

Ko na zadnji okrepčevalnici na Koči na Kriški gori srečaš še Borut Rojc  in Jožko Dakskobler, legendi ki pomagata in organizirata teke, veš, da so res vsi tukaj na ta dan. Na vseh okrepčevalnicah so nas sprejeli nasmejani in prijazni prostovoljci. Dejan je rekel: «Če bom jaz kdaj organiziral trail, bodo v cilju čevapčiči!« Njegov zaščitni znak 😊 Pa kako so bili dobri, mjami ! 😊

Moji prijatelji so kot vedno razturili, jaz sem jim malo pokvaril povprečje. Janez Klančnik in Martina Klančnik Potrč sta zmagala v absolutni kategoriji, Velibor Jovanovič je bil četrti absolutno in tretji v kategoriji. Čestitam vsem, ki so zmogli katero od obeh razdalj včeraj!

Aja, kaj pa to ? Ko sem v cilju prvič slišal Dušan Rauter po zvočniku, sem mislil, da se prijatelji šalijo. Ko sem slišal drugič, sem začel razmišljat. Ko sem pa slišal tretjič sem se spomnil, da so omenjali žrebanje v cilju in sem zašprintal proti odru. Noro 🙂 Dobil sem neverjetno nagrado, tandemski polet s padalom 🙂 Kako se že veselim 🙂 Hvalaaaaa 🙂

Bil je res lep (in naporen 😉) dan včeraj, hvala vsem za povabilo in družbo, mam vas rad 😊