Trije luštni dnevi v Julijcih - Vrata, Bovški Gamsovec, Stenar, Luknja, Plemenice, Triglav, Prag in podobni

-


Prvič odkar imava z Martino 2 otroka, sta bila oba hkrati po poletnih taborih, midva pa sva imela par dni samo za naju. Izkoristila sva jih za tri-dnevno pohajkovanje po Julijcih. Najino pot sva pričela in končala v Vratih.

V nedeljo zvečer sva prespala v Aljaževem domu v vratih. Tako sva v ponedeljek zjutraj lahko takoj začela s hojo. Najprej sva se povzpela do Luknje.



Na Luknji

Z Luknje se usmeriva desno na travnata pobočja za oznakami Bovški Gamsovec. Leva pot pelje čez Plemenice proti Triglavu. Pot se nato vzpenja čez travnike pod ostenji Bovškega Gamsovca in Pihavca. Tu je običajno veliko kozorogov in alpskih svizcev. Ko prideva pod greben Bovškega Gamsovca zavije pot v levo in se začne strmo vzpenjati proti grebenu po nekoliko izpostavljenih pobočjih. Značilnost te prelepe razgledne poti je, da se nam cel čas odpirajo nori razgledi na severno Triglavsko steno.






Pot po grebenu, ki je delno poraščen s travo, se še naprej dokaj strmo vzpenja in nas pripelje do zadnjega dela poti, ki je nekoliko zahtevnejši, vendar tudi zavarovan z jeklenico in klini.


Ko se nam z desne priključi še pot s Kriških podov imamo do vrha le še nekaj metrov. Pod vrhom naletimo na celo čredo kozorogov, ki so navajeni človeške bližine in se na razburjajo zaradi nas. Vrh je visok 2.392 m.





Kdo je tu gospodar ?

Martina na vrhu Bovškega Gamsovca, s Stenarjem v ozadju

Na vrhu lahko občudujeva tudi severno Triglavsko steno, v kateri sem velikokrat plezal.



Pot nadaljujeva proti Stenarju. Za popoldan so napovedane možne nevihte, samo trenutno kaže, da bo vreme še nekaj časa vzdržalo.


Na ta vrh pa greva jutri

Prečiva melišče ter se ob lepih pogledih na Triglav, Bovški Gamsovec, Pihavec in dolino Trente sprehodiva do strmih pobočij Stenarja. Od tu naprej se pot prične strmo vzpenjati po lepo razčlenjenem skalovju, nato pa zavije ostro v levo, kjer se po nekaj 10 m nenadoma položi. Nadaljujeva po markirani poti, ki se ponovno prične strmeje vzpenjati. Sledi še približno 15 minut hoje po vršnem pobočju gore in vse bolj razgledna pot naju pripelje na 2.501 m visok vrh.





Na vrhu nama razgled malo zagrnejo oblaki in megla. Zaradi možnih neviht se ne zadrživa preveč časa.

Na vrhu Stenarja


Ponekod je potrebno prečiti kakšno snežišče, vendar ni nevarnosti, saj so kar položna.


Ko se spet vrneva na označeno razpotje na Dovških vratih, se malo okrepčava. Od tu nadaljujeva levo proti Pogačnikovem domu na Kriških podih.



Po šestih urah hoje prispeva na Pogačnikov dom na Kriških podih. Dom je zelo prijeten. Oskrbuje ga mlada ekipa mladenk, ki imajo vse pod kontrolo, hrana je super, dom in sobe so obnovljene. Zavalimo se v naslonjače na robu hriba, s prekrasnim pogledom v dolino Trente ter na okoliška ostenja Razorja, Stenarja in Bovškega Gamsovca. V daljavi se lepo vidi tudi koča na Prehodavcih in Veliko Špičje.


Pogled med nogami v dolino Trente

Skandinavska družina, ki je še pol ure prej bila presrečna kako je tukaj lepo, ima nezgodo, ki jim pokvari dopust. Otrok poje nekaj, kar mu sproži alergijsko reakcijo, ki jo je enkrat v življenju že imel. Ni druge, približuje se noč, tableta, ki jo imajo s sabo ne pomaga dovolj, potrebno ga je bilo prepeljati v dolino v bolnico.  Naši reševalci so res hitri, helikopter prileti v kakih 20 minutah, Martina pa mi pove kako je ponosna, da živi v državi, kjer te tako hitro rešijo v gorah, če je potrebno.




Pristanek helikopterja pod Razorjem

Noč prijetno prespiva in naslednje jutro zgodaj vstaneva, saj je pred nama dolga pot in ne bi želel, da naju na grebenu Plemenic ali Triglava preseneti kaka nevihta. Najprej se morava spet povzpeti nazaj preko stene Bovškega Gamsovca in sestopiti na Luknjo.

Jutranji pogled na Bovški Gamsovec







Pri sestopu z Bovškega Gamsovca morava biti kar pazljiva, saj so skale mokre, nižje pa prečiva izpostavljena pobočja, kjer drsi po travah in blatu.


Po dobrih dveh urah sva na Plemenicah. Na hitro se pripraviva za tehnično najtežji del poti in pričneva z vzponom. Najstrmejši je ravno začetni del, kjer je potrebno najprej malo izpostavljeno poplezat brez varoval, nato pa sledi malo težji del s pomočjo varoval, klinov in jeklenic.





V nadaljevanju pot postane manj strma in nas vodi po škrapljastem terenu. Steza je na tem delu nekoliko slabše vidna, poteka pa levo od Glave v Zaplanji in Morbegne, ki jo vidimo pred seboj. Na tem delu poti je lahko tudi v poletnem času še kakšno snežišče, ki pa ni strmo.




Pot naju nato pripelje do razpotja na Zahodni Triglavski planoti. Nadaljujeva levo navzgor v smeri Triglava (desno Dolič, desno Morbegna) čez melišče do vstopa v naslednji plezalni del poti. Ta del je bistveno lažji od tistega čez Plemenice tako, da nama ne povzroča večjih težav. Pot naprej se s pomočjo številnih varoval prečno vzpne in nas pripelje pod Triglavsko škrbino.




Povzpneva se do Triglavske škrbine, kjer prideva na razpotje. Nadaljujeva levo navzgor (naravnost navzdol Planika) po strmi a dobro zavarovani poti. Po nekaj vzponih strmina popusti in do vrha nas čaka samo še nekaj minut vzpona po vršnem pobočju Triglava.







Po petih urah in pol, odkar sva zapustila Pogačnikov dom, stojiva na vrhu Triglava. Po 19 letih, od kar sva skupaj, sva na vrhu prvič skupaj. Kar malo čudno, glede na to, kolikokrat sem jaz bil vmes na vrhu, a je tako naneslo :)




Sestopiva v smeri proti Kredarici, kjer imava rezervirano prenočišče. Na srečo ni pretirane gneče in ne čakava preveč.




Na Kredarici se pozna, da je poletna gneča, pred kočo smrdi po urinu iz stranišč. Večina gostov, ki prespijo na koči, je tujcev.


Pred spanjem se še malo sprehajava po okoliških pobočjih in uživava v razgledih. Vreme je cel dan zdržalo.






Seveda sva se fotografirala tudi na novo postavljeni klopci ljubezni (postavljena 20.7.2019) . Postavljena je po ideji Joža Fortuna iz Gorskih svedrov, seveda pa mu je pri izvedbi pomagal Deyan Grm z ekipo Gorskih svedrov.




Slabo spim, saj je v sobi vroče, pa tudi opečena koža ni ravno v pomoč pri spanju. Zjutraj se nama ne mudi, saj je pred nama danes še samo sestop po poti Čez Prag v dolino Vrat. Ob 9. uri se odpraviva iz koče.






Martina je poskočna in izvaja vragolije po snežiščih. Pot Čez Prag je bila ravno prejšnji teden obnovljena. Delo so opravili zelo dobro, lepo je očiščena in na novo je narejenih veliko lesenih delov poti.



Po 3 urah sva pri potoku v dolini Vrat in si privoščiva prijetno osvežitev v ledeni vodi.


Po super štrukljih in palačinkah v Aljaževem domu v Vratih se na poti do Mojstrane še ustaviva in si še enkrat privoščiva zadnje mirne trenutke v prelepi naravi in osvežitev v Triglavski Bistrici.



To je bil prelep izlet, ki ga toplo priporočam, seveda pa je potrebno biti dovolj fizično pripravljen, saj je celotna pot kar dolga.


Location: Julijske Alpe, 4265 Bohinjsko jezero, Slovenija

Komentarji

Objavite komentar

Najbolj priljubljene objave

Po Slovenski planinski poti po Pohorju od Maribora do Slovenj Gradca

-
Slika
Kitajci imajo svoj Kitajski zid, mi Štajerci pa svoje Pohorje. Naš Breg :) In ravno po njegovih obronkih in vrhovih vijuga Slovenska planinska pot na svojem začetnem delu. Slovenska planinska pot (SPP) ali Transverzala je planinska pot od Maribora do Ankarana, ki se razteza čez večino slovenskega gorskega sveta. SPP je bila prva vezna pot v Alpah. Po njenem zgledu so jih začeli urejati tudi v drugih alpskih regijah. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot. Rdeče-bela znamenja, Knafelčeve markacije, nas vodijo skozi pohorske gozdove v osrčje prepadnih sten, skalovja in snežišč Savinjsko-Kamniških Alp, v osrčje Karavanškega pogorja, mimo brezen, jezer, slapov in čez najvišje vrhove Julijskih Alp ter nas mimo kraških vrtač in blagih obmorskih gričev pripeljejo do obale Jadrans
Read more »

Fotoreportaža: Po Levjem grebenu na Matterhorn

-
Slika
Other language than Slovene? Please choose: Včasih se stvari kar zgodijo, takrat, ko pride pravi čas. Brez planiranja in priprav. Tako sem Martini na dopustu pri Gardskem jezeru zadnje dni avgusta rekel, da imam še par neizpolnjenih gorskih želja in ena od njih je Matterhorn. Bil sem prepričan, da mi je letošnji vlak že odpeljal in sem spet zamudil eno leto, pa še poškodba ahilove tetive me je malo oddaljila od športnih izzivov. Potem pa se par dni kasneje peljemo domov in na omrežju Facebook zagledam, da Simon Špur iz mojega AO Kozjak išče soplezalca za Matterhorn, pa še Boris Strmšek, ki pozna smer, gre zraven. Nič več ne razmišljam, to je to, gremo. Na koncu se zberemo štirje, poleg dveh omenjenih se pridruži še Boštjan Pečnik- Pečo, ki pripelje še sponzorja za kritje stroškov poti. Vremenska napoved je neobetavna, nekatere spletne strani nam obljubljajo sneženje ravno tiste dni, ko bi bili na gori. Boris pravi, da če vzame povprečje vseh napovedi, niti ni totalno slabo
Read more »

Fotoreportaža: Prečenje Triglava, vzpon čez Plemenice, nadaljevanje do Kredarice in sestop po Tominškovi

-
Slika
Napovedan je bil prekrasen jesenski vikend. Z otroci sem se v soboto pridružil ženi Martini v Ljubljani, kjer je bila na izobraževanju. Družina je imela namen v nedeljo najprej dolgo spati in se potem, ko se megla že dvigne, odpraviti na izlet na Šmarno goro. Jaz pa sem nastavil budilko na 3.50, spakiral nahrbtnik in pripravil vse potrebno za jutranji izlet do Vrat. V načrtu sem imel prečenje Triglava. Vzpon čez Plemenice, prečenje do Kredarice in sestop po Tominškovi.  S sabo sem vzel največji fotoaparat, saj sem imel namen tokrat predvsem uživat, čim več slikat in nikamor divjat. Ura zazvoni, vstanem, v recepciji hotela pograbim vrečko z zajtrkom in že sem na poti. Tokrat potrebujem do cilja veliko manj časa, kot po navadi, ko štartam iz Hoč pri Mariboru. Ob 6.00 sem pripravljen in prelep dan se lahko začne. Poglejte, kako je izgledala pot skozi objektiv fotoaparata, ne bom veliko govoril, slike povedo vse :) Jutro na poti proti Luknji Pogled na dolino Vrat Ju
Read more »

Foto reportaža: Vzpon na Grossglockner iz Kalsa

-
Slika
Grossglockner ali po slovensko Veliki Klek (3.798 m) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza. Njegova relativna višina je za Mont Blancom druga najvišja v Alpah. Veliki Klek leži na meji med Koroško in vzhodno Tirolsko. Prvi poskus splezati na goro leta 1799 se je ponesrečil. Poleti 1800 je druga odprava, ki sta jo organizirala Franz-Xaver Salm-Raifferscheid in krški knezoškof, sezidala kočo Salmhütte na višini 2750 m, ki je v začetnem obdobju alpinizma služila kot zavetišče in izhodiščna točka za vzpon. V odpravi je sodeloval tudi naš rojak Valentin Stanič, ki je z barometrom tudi izmeril točno višino gore in na vrh pristopil le dan za prvopristopniki in opravil prvi solo pristop na vrh gore (vir Wikipedia). Običajno se na Grossglockner povzpnemo z juga iz Kalsa ali iz severovzhoda iz Heiligenbluta čez ledenik Pasterza. Iz severovzhodne strani sem pred kar nekaj leti že plezal, pristop na vrh pa je takrat odpadel, ker sem po bivaku zara
Read more »

Madeira Island Ultra Trail - Ultra trail na otoku »večne pomladi«

-
Slika
Other language than Slovene? Please choose: Za Medira Island Ultra Trail (MIUT) sem prvič slišal, ko sem na youtubu gledal dokumentarce tekem iz serije Ultra Trail Word Tour (UTWT). Navdušila me je pokrajina, ki me je spominjala na tisto iz filma Gospodar prstanov. Madeira je vulkanski otok, ki je nastal sredi Atlantskega ocena zaradi delovanja vulkanov, skozi daljše časovno obdobje. Ostanke lave, ki se je iz večih kraterjev valila v morje, lahko danes najdemo po vsem otoku. Zaradi vulkanskega izvora je skala značilno črne barve. Zaradi lege sredi Atlantskega oceana je za otok značilno subtropsko vreme, z obilo padavinami, gosto vegetacijo in temperaturami okrog 20 stopinj skozi večino leta. Pred pol leta je v družini padla odločitev, da gremo letos za prvi maj pogledat še ta kraj na Zemlji. Takrat še nisem vedel, da se naš obisk pokriva s terminom ene največjih ultra trail tekem na svetu. To sem ugotovil, ko smo že imeli rezervirane letalske karte in apartma na otoku. Raz
Read more »

Fotoreportaža: Na Viš/Jof Fuart (2.666 m) po ferati Pot stoletnice in sestop po ferati Anita Goitan

-
Slika
Other language than Slovene? Please choose: Z Milošem sva imela prvotni plan, da se tekom dopusta v Kranjski Gori povzpneva na Prisojnik po Kopiščarjevi poti. Prvi vikend je odpadlo zaradi dežja, potem pa se je tekom tedna pojavila še novica, da je Kopiščarjeva pot zaprta zaradi obnove. Na hitro sem pomislil o potencialnih ciljih, ki bi zadovoljili najino željo po zahtevnejši turi in se spomnil Viša. Je v bližini, nikoli še nisem bil na njem in na njega vodijo dolge in zahtevne poti. Miloš je bil takoj zato, povabil je še Gašperja, ki sem ga poznal iz spleta ter Petra iz Koroške. Na koncu se je izoblikovala skupina, ki se ji je pridružila še Gašperjeva punca Maja in prijatelj Mitja. Prav slednji je že edini hodil po teh poteh in je predlagal dolgo in zanimivo kombinacijo, ki jo je enkrat prehodil. Gor po ferati po Poti stoletnice in dol po ferati Anite Goitan. Ker opisa obeh vzponov nista imela enakega izhodišča sem vprašal, kako bomo rešili težavo, da bo avto na drugi strani p
Read more »

Beli opoj - popotovanje po Nepalu in Himalaji

-
Slika
CHULU 1999 Other language than Slovene? Please choose: PROLOG Piše se leto 2018. Star sem 49 let, imam 3 otroke, že 8 let sem direktor računalniškega podjetja. Zajel me je življenjski stil, ki smo mu že par let priča vsi. Nenehno drvenje od obveznosti do obveznosti, vmes poskušam še strpat svoje hobije, brez katerih ne bi bil to, kar sem. Alpinizem in ultra teki po hribih in gorah. Zadnja leta prvi trpi na račun drugega, vsega pač ne gre. Ponavadi si ne vzamem časa, da bi po prijetno preživetem dopustu ali novi doživeti pustolovščini uredil misli, kaj šele, da bi kaj zapisal. Spominjam se, da sem včasih tako rad pisal in delil z ljudmi svoja doživetja ali domišljijske zgodbe. Z nostalgijo se spominjam svoje prve odprave v Himalajo, leta 1999. Časov, ko sem v stari bombažni majici in v NES hlačah, ki sem jih nabavil pred odpravo, cel mesec hodil po Nepalu. Na nogah sem imel obute nizke pohodne čevlje najcenejšega neznanega proizvajalca, s katerimi sem brez težav hodil
Read more »

Ultra trail v Omanu - ko privid postane resničnost in resničnost postane privid

-
Slika
Other language than Slovene? Please choose: Ta zapis je zgodba o tem, kako smo premagovali 139 km omanskih puščavskih gora in pri tem pretekli, prehodili in preplezali še skoraj 8.000 višinskih metrov. Zgodba o tem, kako smo po dveh neprespanih nočeh, po s soncem obsijanih razbeljenih skalah doživljali spremenjena stanja zavesti, o katerih je pisal že Carlos Castaneda v svojih knjigah. Kot njegov Don Juan Matus v Mehiški puščavi, smo prestopali meje med svetovi, meje med vidnim in nevidnim. V tem spremenjenem stanju zavesti smo ljudje bolj dovzetni za sicer nevidno iz "nevsakdanje realnosti". Na potovanju v nevsakdanjo realnost smo prišli v stik s spiritualnimi bitji v obliki živali ali bitji v podobi človeka. Dodobra smo preizkusili meje naših zmogljivosti. Še dan po prihodu v cilj je bilo dovolj, da sem zaprl oči in že sem videl nevidne spremljevalce, ki so me spremljali na tem pohodu po gorski puščavi. Slone, kamele, leoparde, v rute zavita dekleta, ki so sedela o
Read more »

Vzpon na Mont Blanc du Tacul (video in fotogalerija)

-
Slika
Mont Blanc du Tacul, kot se ga vidi iz Aiguille du Midi Z družino smo preživljali dopustniške dni v Chamonixu. Dogovor je bil, da en dan izkoristim za vzpon na eno od visokih gora nad mestom. Najprej sem razmišljal, da bi poskušal v enem dolgem dnevu priti iz doline na vrh Mont Blanca in nazaj v dolino. Na tem najvišjem vrhu sem sicer bil že 3 krat. Potem pa sem se odločil za cilj, ki je bil logistično lažji, ker sem pot lahko začel peš iz apartmaja in nisem potreboval nikogar zbuditi , da bi me kam peljal. Pa še na vrhu 4.242 m visokega Mont Blanc du Tacula še nisem bil. In vzpon na lep sončen dan, začinjen s skalami pred vrhom, je presegel vsa moja pričakovanja. Video o vzponu Filmček vzpona, posnet s Gopro kamero privezano na naramnico nahrbtnika, je na voljo spodaj : The movie, shot with the Gopro camera attached to the backpack armrest, is available below: Fotogalerija vzpona Z gondolo sem se zapeljal na Aiguille du Midi, 3.900 m visoko. Po deloma ozk
Read more »

Misurina Sky Maraton 2018

-
Slika
Za Misurina Sky maraton sva z Martino prvič slišala pred par leti, ko smo bili z družino na dopustu v Lienških Dolomitih v Avstriji in smo se potikali po izletih na področju Treh Cin, na italijanski strani Dolomitov. Martina je takrat opazila plakat, ki je vabil na tekmo in vse od takrat se je vsake toliko časa spomnila, da bi se želela enkrat udeležiti tega teka. Pred par meseci sem na družbenih omrežjih zasledil reklamo za letošnji dogodek in nisva potrebovala veliko časa za dogovor in prijavo. Martina je seveda poskrbela še za organizacijo varstva za otroke za 2 dni, ko naju ne bo 😊 Martina se je prijavila na Cadini sky race, 20 km različico, ki je obljubljala 1.600 m višinskih metrov vzpona in spusta, sam pa sem se prijavil na Misurina sky marathon, daljšo različico z 42 kilometri in 3.000 m vzpona in spusta. Moja zdravstvena situacija pred tekom sicer ni bila ravno najidealnejša 😊 15. avgusta sem si na 50 kilometrskem teku po koroških hribih poškodoval hrbet (stara p
Read more »