Intervalni treningi za tekače na dolge proge

-

Na najpreprostejši način je intervalno treniranje izmenjevanje med obdobji višjih in nižjih stopenj napora. V določenem obdobju greš težje ali hitreje, nato lažje ali počasneje in interval se ponovi. Predpostavka je, da kopičenje časa pri določeni intenzivnosti vadbe predstavlja dovolj osredotočen stres na vaše telo, da spodbudi odziv na trening. Vaše telo se prilagodi stresu, zato je pripravljeno za več napora.

Trening je razdeljen na intervale, pri katerih sta  hitrost ali intenzivnost pogosto večja, kot smo jo trenutno sposobni doseči za celotno ciljno dolžino. Če poskušate izboljšati svoj 10 kilometrski čas, morate teči hitreje od trenutnega 10 kilometrskega tempa, vendar to očitno ne morete narediti za polnih 10 kilometrov. Torej, trening razdelimo v recimo 1-kilometrske intervale, ker lahko tako dolgo vzdržujemo hitrejši tempo. Vključujemo obdobja počasnejšega teka med časovnimi intervali, tako da se lahko obnovimo in ponovimo več 1-kilometrskih intervalov. Nato načrtujemo podobne treninge, ki so osredotočeni na enako vrsto napora v obdobju dni, tednov ali mesecev, tako da kumulativni stres tega višjega tempa, skupaj z ustreznim okrevanjem, spodbuja prilagoditve, ki vam postopoma omogočajo, da pretečete 10 kilometrov v kosu hitreje kot prej.

Kako dolgi naj bodo intervali? 

Za preprosto načrtovanje intervalnih treningov upoštevajte, da so vsi intervali določeni z najvišjim tempom, ki ga lahko vzdržite za celoten niz intervalov. Kombinacijo števila intervalov, dolžine in počitka med intervali določa naš cilj treninga, ne obratno.

Intervali, ki delujejo, so dovolj dolgi, da poudarijo želene fiziološke spremembe in jih ločijo obdobja okrevanja, ki omogočajo športniku ponoviti napor. Intervali, ki ne delujejo, so prekratki ali predolgi in ločeni s prekratkimi ali predolgimi obnovitvenimi obdobji. Treningi so morda težki, vendar niso izvajani na produktivni način. Utrujeni ste, a nazadnje niste močnejši ali hitrejši.

Prepogosto se trenerji in športniki sklicujejo na „energetske sisteme“ pri treniranju. V tem zgrešenem okviru ima vsak sistem diskretno območje intenzivnosti in z njo povezano prilagoditev. Problem je, da telo nima stikala za vklop ali izklop, ki bi telesu povedalo, da uporabljate svoj aerobni sistem pri tem tempu, vaš anaerobni sistem pa pri tem tempu in tako naprej. Vaše telo ne pozna sistemov in nima tako jasno začrtanih mej. Zato vadba pri kateri koli intenzivnosti vpliva na celotno območje, samo nekateri deli vaše fiziologije se prilagodijo bolj ali manj, odvisno od intenzivnosti. Torej, ko govorimo o intervalih za aerobno kapaciteto (VO2 max), to pomeni, da bo interval v glavnem, vendar ne izključno, izboljšal vašo zmogljivost in fiziologijo okoli VO2 max območja. Toda tudi druga področja vaše fiziologije se bodo izboljšala (hitrost laktatnega praga, vzdržljivostni tempo itd.), vendar v manjšem obsegu.

Optimalno razmerje med aktivnostjo in počitki pri intervalih

Trajanje intervala je ena stvar, ki jo je treba doseči, enako pomembno pa je tudi razmerje med aktivnostjo in počitkom. Pri VO2 max intervalih od 2 do 4 minute deluje najbolje razmerje med delom in počitkom 1: 1. Prehod na razmerje 1: 2 ne izboljša izpostavljenosti športnika časovni intenzivnosti. Torej 3 minutnem intervalnem teku, sledi 3 minutni počitek pred naslednjo ponovitvijo.
Ko se intervali podaljšajo in intenzivnost pade, športniki ne potrebujejo toliko časa za obnovitev med časovnimi intervali, preden so pripravljeni ponoviti napor. Zato je razmerje med  visoko aktivnostjo in počitkom pri intervalih za laktatni prag 3: 1 ali tudi 4:1.

Kombiniranje vaj visokega obsega (intervalnih vaj)

O najprimernejši kombinaciji vaj za aerobno kapaciteto in laktatnega praga se odločamo glede na vrsto dogodka, za katerega se pripravljamo in glede na naše osebne lastnosti, prednosti in slabosti. Če bo ciljna tekma trajala do 30 minut, nam bodo intervali za dvig aerobne kapacitete bolj koristili, kot pa intervali za laktatni prag in bodo pri vadbi prevladovali le ti. Če bo naša ciljna tekma trajala od 30 minut do 2 uri, potem se boste pri vadbi vedno bolj osredotočali na laktatni prag, saj postaja aerobna kapaciteta s podaljšanjem tekme vedno manj odločilna. Pri dogodkih daljših od dveh ur bodo še vedno prevladovali intervali za laktatni prag, toda pomembnejša od vsega bo postala vadba za aerobni prag, to so dolgi in počasni teki nizke intenzivnosti. Intenzivnost pri teh lahko za grobo oceno določite tako, da od svojega srčnega utripa na laktatnem pragu odštejete 30 udarcev na minuto, potem pa odštejete in prištejete 2 udarca. Tako dobite cono s 5 udarci. Na primer, če je srčni utrip na laktatnem pragu 152, mu odštejete 30 in prištejete po 2 udarca na vsako stran in tako dobite območje srčnega utripa med 120 in 124 udarcev na minuto.

Intervalne vaje za aerobno kapaciteto (VO2 max)

Aerobna kapaciteta oziroma VO2 max določa zgornjo mejo za našo vzdržljivost. Je merilo volumna oziroma maksimalne moči našega delovnega motorja, če bi se izrazil po motoristično. Cilj intervala je povečati izpostavljenost telesa časovni intenzivnosti. Za intervalne vaje za aerobno kapaciteto to pomeni ustvarjanje dovolj dolgega intervala, da dosežete in ohranite napor nad 90% vašega VO2 max.  Aerobna kapaciteta predstavlja najvišjo intenzivnost, ki jo lahko ob skrajnem naporu vzdržujemo približno 5 minut. Pri teh intervalih se pojavlja večje tveganje poškodb, zato je pomembno, da se pred izvajanjem dobro zagrejete in da na začetku ne pretiravate. Pojavi se vprašanje, s kakšno intenzivnostjo oziroma tempom izvajati te intervale. Če vzamemo za osnovo lestvico zaznanega napora, kjer je 1 najmanjši napor, 10 pa največji, potem se te intervale izvaja pri zaznanem naporu 8 ali 9 na lestvici do 10. Srčni utrip pri tem intervalih ni dober pokazatelj, ker zaostaja za dejanskim naporom.

S študijami so ugotovili so, da so športniki dosegli najvišjo porabo kisika v 4-minutnih intervalih. V praksi so intervali med 2 in 4 minutami dovolj dolgi, da se športnik povzpne do VO2 max intenzivnosti in ga ohrani za čas trajanja intervala.

Maksimalni priporočen obseg skupne intervalne vadbe za aerobno kapaciteto je 15 minut. Primeri, glede na obseg treninga, oziroma cilja periode, v kateri ste, so:
  • Visok obseg: 
    • 5 ponovitev po 3 minute, 3 minute regeneracije
    • 5 ponovitev po 2,5 minute, 2,5 minute regeneracije
  • Srednji obseg: 
    • 5 ponovitev po 2 minuti, 2 minuti regeneracije
    • 6 ponovitev po 1,5 minute, 1,5 minute regeneracije
  • Nizek obseg:
    • 10 ponovitev po 30 sekund, 30 sekund regeneracije
    • 7 ponovitev po 1 minuto, 1 minuta regeneracije
Kateri obseg izbrati pri načrtovanju intervalnih treningov v določenem vadbenem obdobju je odvisno od prioritet posameznega vadbenega obdobja in dolžine ter intenzivnosti tekme, za katero se pripravljate. V tabeli na koncu članka si poglejte pomembnosti v posameznih obdobjih. Če je aerobna kapaciteta navedena prva izberete interval visokega obsega, če je druga srednjega, če je tretja pa nizkega.

Trajanje intervala lahko seveda iz časa prilagodite na razdaljo, ki jo pretečete v določenem času. Z spreminjanjem razdalje tudi poskrbite za pestrost treningov. Osebno pa ne priporočan razdalje pri regeneraciji, saj je v tem času predvsem potrebno spustiti utrip do stopnje, ki omogoča učinkovito izvedbo naslednjega intervala, kar je bolj povezano s časom, kot s tem, koliko razdalje v tem času naredite.

Intervalne vaje za laktatni prag

Če VO2 max predstavlja maksimalno moč vašega motorja, potem laktatni prag zelo vpliva na dejanski odstotek, pri katerem se moč motorja lahko stalno uporablja. Laktatni prag je intenzivnost vadbe, pri kateri se v krvnem obtoku začne nabirati laktat (mlečna kislina). Pri teku je to ocenjena raven napora ali tempo. Ko tekač preseže prag, se utrujenost vse hitreje povečuje. Izkušeni tekači prag dosežejo pri približno 90 % svojega najvišjega srčnega utripa in tempu, ki je nekje med tempom pri teku na 10 km in tempom na polmaratonu. Povprečni tekači laktatni prag pogosto dosežejo pri srčnem utripu, ki je znatno nižji od 90 % njihovega najvišjega srčnega utripa.

Intervalne vaje za laktatni prag bodo povišale laktatni prag vaše hitrosti in moči. Laktatni prag vam najbolj natančno izmerijo z laboratorijskim testom iz vzorca krvi. Lahko pa ga določite tudi sami s preprostim terenskim 20 minutnim testom, s pomočjo merilnika srčnega utripa. Pri tem testu tečete na vso moč, ki jo zmorete 20 minut. Srčni utrip laktatnega praga dobimo tako, da povprečnemu utripu med 20 minutnim testom odštejemo 5%. Priporočena intenzivnost intervalnih vaj za laktatni prag je nekje na frekvenci 90-95% srčnega utripa laktatnega praga, oziroma če od povprečne hitrosti 20 minutnega testa odštejemo 5%.

Primeri, glede na obseg treninga, oziroma cilja periode, v kateri ste, so:
  • Visok obseg: 
    • 3 ponovitve po 12 minut, 3 minute 15 s regeneracije
    • 2 ponovitvi po 20 minut, 5 minut regeneracije
  • Srednji obseg: 
    • 3 ponovitve po 8 minut, 2,5 minuti regeneracije
    • 3 ponovitve po 10 minut, 3 minute regeneracije
  • Nizek obseg:
    • 2 ponovitvi po 5 minut, 90 sekund regeneracije
    • 3 ponovitvi po 6 minut, 2 minuti regeneracije
Kateri obseg izbrati pri načrtovanju intervalnih treningov v določenem vadbenem obdobju je odvisno od prioritet posameznega vadbenega obdobja in dolžine ter intenzivnosti tekme, za katero se pripravljate. V tabeli na koncu članka si poglejte pomembnosti v posameznih obdobjih. Če je laktatni prag naveden prvi izberete interval visokega obsega, če je drugi srednjega, če je tretji pa nizkega.

Trajanje intervala lahko seveda iz časa prilagodite na razdaljo, ki jo pretečete v določenem času. Z spreminjanjem razdalje tudi poskrbite za pestrost treningov. Osebno pa ne priporočan razdalje pri regeneraciji, saj je v tem času predvsem potrebno spustiti utrip do stopnje, ki omogoča učinkovito izvedbo naslednjega intervala, kar je bolj povezano s časom, kot s tem, koliko razdalje v tem času naredite.

Vadbena obdobja

Prioritetne vrste vaj v spodnji tabeli so v vsakem obdobju navedene glede na dolžino tekme. Za vir je uporabljena knjiga "Hitri po petdesetem", ki jo je napisal Joe Friel. Prepričan pa sem, da podobne zakonitosti veljajo tudi pri mlajših tekačih.

Vaje v vsakem obdobju so navedene po vrstnem redu pomembnosti v posameznem obdobju. Seveda je zadeva odvisna tudi od dolžine tekme. Daljša, kot je tekma, manjša je intenzivnost glede na vaše zmožnosti in krajša kot je, večja je intenzivnost.

Namen tabele je, da vam pomaga določati količino posamezne vrste vadb v posameznem vadbenem obdobju. Tiste, ki so navedene pod številko 1 so najpomembnejše in morajo biti najobsežnejše. Predstavljajo ključne vadbe posameznega tedna oziroma obdobja.

Upam, da sem vam s tem zapisom olajšal načrtovanje intervalnih vadb za vaše ciljno tekmovanje.



Komentarji

Objavite komentar

Najbolj priljubljene objave

Po Slovenski planinski poti po Pohorju od Maribora do Slovenj Gradca

-
Slika
Kitajci imajo svoj Kitajski zid, mi Štajerci pa svoje Pohorje. Naš Breg :) In ravno po njegovih obronkih in vrhovih vijuga Slovenska planinska pot na svojem začetnem delu. Slovenska planinska pot (SPP) ali Transverzala je planinska pot od Maribora do Ankarana, ki se razteza čez večino slovenskega gorskega sveta. SPP je bila prva vezna pot v Alpah. Po njenem zgledu so jih začeli urejati tudi v drugih alpskih regijah. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot. Rdeče-bela znamenja, Knafelčeve markacije, nas vodijo skozi pohorske gozdove v osrčje prepadnih sten, skalovja in snežišč Savinjsko-Kamniških Alp, v osrčje Karavanškega pogorja, mimo brezen, jezer, slapov in čez najvišje vrhove Julijskih Alp ter nas mimo kraških vrtač in blagih obmorskih gričev pripeljejo do obale Jadrans
Read more »

Fotoreportaža: Po Levjem grebenu na Matterhorn

-
Slika
Other language than Slovene? Please choose: Včasih se stvari kar zgodijo, takrat, ko pride pravi čas. Brez planiranja in priprav. Tako sem Martini na dopustu pri Gardskem jezeru zadnje dni avgusta rekel, da imam še par neizpolnjenih gorskih želja in ena od njih je Matterhorn. Bil sem prepričan, da mi je letošnji vlak že odpeljal in sem spet zamudil eno leto, pa še poškodba ahilove tetive me je malo oddaljila od športnih izzivov. Potem pa se par dni kasneje peljemo domov in na omrežju Facebook zagledam, da Simon Špur iz mojega AO Kozjak išče soplezalca za Matterhorn, pa še Boris Strmšek, ki pozna smer, gre zraven. Nič več ne razmišljam, to je to, gremo. Na koncu se zberemo štirje, poleg dveh omenjenih se pridruži še Boštjan Pečnik- Pečo, ki pripelje še sponzorja za kritje stroškov poti. Vremenska napoved je neobetavna, nekatere spletne strani nam obljubljajo sneženje ravno tiste dni, ko bi bili na gori. Boris pravi, da če vzame povprečje vseh napovedi, niti ni totalno slabo
Read more »

Fotoreportaža: Prečenje Triglava, vzpon čez Plemenice, nadaljevanje do Kredarice in sestop po Tominškovi

-
Slika
Napovedan je bil prekrasen jesenski vikend. Z otroci sem se v soboto pridružil ženi Martini v Ljubljani, kjer je bila na izobraževanju. Družina je imela namen v nedeljo najprej dolgo spati in se potem, ko se megla že dvigne, odpraviti na izlet na Šmarno goro. Jaz pa sem nastavil budilko na 3.50, spakiral nahrbtnik in pripravil vse potrebno za jutranji izlet do Vrat. V načrtu sem imel prečenje Triglava. Vzpon čez Plemenice, prečenje do Kredarice in sestop po Tominškovi.  S sabo sem vzel največji fotoaparat, saj sem imel namen tokrat predvsem uživat, čim več slikat in nikamor divjat. Ura zazvoni, vstanem, v recepciji hotela pograbim vrečko z zajtrkom in že sem na poti. Tokrat potrebujem do cilja veliko manj časa, kot po navadi, ko štartam iz Hoč pri Mariboru. Ob 6.00 sem pripravljen in prelep dan se lahko začne. Poglejte, kako je izgledala pot skozi objektiv fotoaparata, ne bom veliko govoril, slike povedo vse :) Jutro na poti proti Luknji Pogled na dolino Vrat Ju
Read more »

Foto reportaža: Vzpon na Grossglockner iz Kalsa

-
Slika
Grossglockner ali po slovensko Veliki Klek (3.798 m) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza. Njegova relativna višina je za Mont Blancom druga najvišja v Alpah. Veliki Klek leži na meji med Koroško in vzhodno Tirolsko. Prvi poskus splezati na goro leta 1799 se je ponesrečil. Poleti 1800 je druga odprava, ki sta jo organizirala Franz-Xaver Salm-Raifferscheid in krški knezoškof, sezidala kočo Salmhütte na višini 2750 m, ki je v začetnem obdobju alpinizma služila kot zavetišče in izhodiščna točka za vzpon. V odpravi je sodeloval tudi naš rojak Valentin Stanič, ki je z barometrom tudi izmeril točno višino gore in na vrh pristopil le dan za prvopristopniki in opravil prvi solo pristop na vrh gore (vir Wikipedia). Običajno se na Grossglockner povzpnemo z juga iz Kalsa ali iz severovzhoda iz Heiligenbluta čez ledenik Pasterza. Iz severovzhodne strani sem pred kar nekaj leti že plezal, pristop na vrh pa je takrat odpadel, ker sem po bivaku zara
Read more »

Madeira Island Ultra Trail - Ultra trail na otoku »večne pomladi«

-
Slika
Other language than Slovene? Please choose: Za Medira Island Ultra Trail (MIUT) sem prvič slišal, ko sem na youtubu gledal dokumentarce tekem iz serije Ultra Trail Word Tour (UTWT). Navdušila me je pokrajina, ki me je spominjala na tisto iz filma Gospodar prstanov. Madeira je vulkanski otok, ki je nastal sredi Atlantskega ocena zaradi delovanja vulkanov, skozi daljše časovno obdobje. Ostanke lave, ki se je iz večih kraterjev valila v morje, lahko danes najdemo po vsem otoku. Zaradi vulkanskega izvora je skala značilno črne barve. Zaradi lege sredi Atlantskega oceana je za otok značilno subtropsko vreme, z obilo padavinami, gosto vegetacijo in temperaturami okrog 20 stopinj skozi večino leta. Pred pol leta je v družini padla odločitev, da gremo letos za prvi maj pogledat še ta kraj na Zemlji. Takrat še nisem vedel, da se naš obisk pokriva s terminom ene največjih ultra trail tekem na svetu. To sem ugotovil, ko smo že imeli rezervirane letalske karte in apartma na otoku. Raz
Read more »

Fotoreportaža: Na Viš/Jof Fuart (2.666 m) po ferati Pot stoletnice in sestop po ferati Anita Goitan

-
Slika
Other language than Slovene? Please choose: Z Milošem sva imela prvotni plan, da se tekom dopusta v Kranjski Gori povzpneva na Prisojnik po Kopiščarjevi poti. Prvi vikend je odpadlo zaradi dežja, potem pa se je tekom tedna pojavila še novica, da je Kopiščarjeva pot zaprta zaradi obnove. Na hitro sem pomislil o potencialnih ciljih, ki bi zadovoljili najino željo po zahtevnejši turi in se spomnil Viša. Je v bližini, nikoli še nisem bil na njem in na njega vodijo dolge in zahtevne poti. Miloš je bil takoj zato, povabil je še Gašperja, ki sem ga poznal iz spleta ter Petra iz Koroške. Na koncu se je izoblikovala skupina, ki se ji je pridružila še Gašperjeva punca Maja in prijatelj Mitja. Prav slednji je že edini hodil po teh poteh in je predlagal dolgo in zanimivo kombinacijo, ki jo je enkrat prehodil. Gor po ferati po Poti stoletnice in dol po ferati Anite Goitan. Ker opisa obeh vzponov nista imela enakega izhodišča sem vprašal, kako bomo rešili težavo, da bo avto na drugi strani p
Read more »

Beli opoj - popotovanje po Nepalu in Himalaji

-
Slika
CHULU 1999 Other language than Slovene? Please choose: PROLOG Piše se leto 2018. Star sem 49 let, imam 3 otroke, že 8 let sem direktor računalniškega podjetja. Zajel me je življenjski stil, ki smo mu že par let priča vsi. Nenehno drvenje od obveznosti do obveznosti, vmes poskušam še strpat svoje hobije, brez katerih ne bi bil to, kar sem. Alpinizem in ultra teki po hribih in gorah. Zadnja leta prvi trpi na račun drugega, vsega pač ne gre. Ponavadi si ne vzamem časa, da bi po prijetno preživetem dopustu ali novi doživeti pustolovščini uredil misli, kaj šele, da bi kaj zapisal. Spominjam se, da sem včasih tako rad pisal in delil z ljudmi svoja doživetja ali domišljijske zgodbe. Z nostalgijo se spominjam svoje prve odprave v Himalajo, leta 1999. Časov, ko sem v stari bombažni majici in v NES hlačah, ki sem jih nabavil pred odpravo, cel mesec hodil po Nepalu. Na nogah sem imel obute nizke pohodne čevlje najcenejšega neznanega proizvajalca, s katerimi sem brez težav hodil
Read more »

Ultra trail v Omanu - ko privid postane resničnost in resničnost postane privid

-
Slika
Other language than Slovene? Please choose: Ta zapis je zgodba o tem, kako smo premagovali 139 km omanskih puščavskih gora in pri tem pretekli, prehodili in preplezali še skoraj 8.000 višinskih metrov. Zgodba o tem, kako smo po dveh neprespanih nočeh, po s soncem obsijanih razbeljenih skalah doživljali spremenjena stanja zavesti, o katerih je pisal že Carlos Castaneda v svojih knjigah. Kot njegov Don Juan Matus v Mehiški puščavi, smo prestopali meje med svetovi, meje med vidnim in nevidnim. V tem spremenjenem stanju zavesti smo ljudje bolj dovzetni za sicer nevidno iz "nevsakdanje realnosti". Na potovanju v nevsakdanjo realnost smo prišli v stik s spiritualnimi bitji v obliki živali ali bitji v podobi človeka. Dodobra smo preizkusili meje naših zmogljivosti. Še dan po prihodu v cilj je bilo dovolj, da sem zaprl oči in že sem videl nevidne spremljevalce, ki so me spremljali na tem pohodu po gorski puščavi. Slone, kamele, leoparde, v rute zavita dekleta, ki so sedela o
Read more »

Vzpon na Mont Blanc du Tacul (video in fotogalerija)

-
Slika
Mont Blanc du Tacul, kot se ga vidi iz Aiguille du Midi Z družino smo preživljali dopustniške dni v Chamonixu. Dogovor je bil, da en dan izkoristim za vzpon na eno od visokih gora nad mestom. Najprej sem razmišljal, da bi poskušal v enem dolgem dnevu priti iz doline na vrh Mont Blanca in nazaj v dolino. Na tem najvišjem vrhu sem sicer bil že 3 krat. Potem pa sem se odločil za cilj, ki je bil logistično lažji, ker sem pot lahko začel peš iz apartmaja in nisem potreboval nikogar zbuditi , da bi me kam peljal. Pa še na vrhu 4.242 m visokega Mont Blanc du Tacula še nisem bil. In vzpon na lep sončen dan, začinjen s skalami pred vrhom, je presegel vsa moja pričakovanja. Video o vzponu Filmček vzpona, posnet s Gopro kamero privezano na naramnico nahrbtnika, je na voljo spodaj : The movie, shot with the Gopro camera attached to the backpack armrest, is available below: Fotogalerija vzpona Z gondolo sem se zapeljal na Aiguille du Midi, 3.900 m visoko. Po deloma ozk
Read more »

Misurina Sky Maraton 2018

-
Slika
Za Misurina Sky maraton sva z Martino prvič slišala pred par leti, ko smo bili z družino na dopustu v Lienških Dolomitih v Avstriji in smo se potikali po izletih na področju Treh Cin, na italijanski strani Dolomitov. Martina je takrat opazila plakat, ki je vabil na tekmo in vse od takrat se je vsake toliko časa spomnila, da bi se želela enkrat udeležiti tega teka. Pred par meseci sem na družbenih omrežjih zasledil reklamo za letošnji dogodek in nisva potrebovala veliko časa za dogovor in prijavo. Martina je seveda poskrbela še za organizacijo varstva za otroke za 2 dni, ko naju ne bo 😊 Martina se je prijavila na Cadini sky race, 20 km različico, ki je obljubljala 1.600 m višinskih metrov vzpona in spusta, sam pa sem se prijavil na Misurina sky marathon, daljšo različico z 42 kilometri in 3.000 m vzpona in spusta. Moja zdravstvena situacija pred tekom sicer ni bila ravno najidealnejša 😊 15. avgusta sem si na 50 kilometrskem teku po koroških hribih poškodoval hrbet (stara p
Read more »