Fotoreportaža: Na Jalovec čez Kotovo sedlo in mimo zavetišča pod Špičkom na Vršič

-

Miloš in Peter sta se že od lani dogovarjala za turo na Jalovec čez Kotovo sedlo, pa je vedno kaj prišlo vmes. V zadnjem trenutku sem se jima pridružil še jaz, ker mi je zaradi slabe vremenske napovedi odpadla skupna tura alpinističnega odseka na Grossvenediger. Zaradi napovedanih neviht po 15.00 uri, sta me Miloš in Tanja pobrala z avtom že 15 minut čez drugo uro zjutraj. V Planici, na parkirišču pri skakalnicah, smo se dobili s Petrom in Tino, ki sta prišla čez Avstrijo s Koroške. Punci sta odšli po svoje proti Mojstrovkam na Vršič, mi pa smo krenili proti planinskem Domu v Tamarju, do koder je nekje 45 minut povprečne hoje.



Pri domu nadaljujemo po markirani planinski poti v smeri Jalovca in Ponc (levo Slemenova špica). Pot nas naprej vodi skozi gozd, le ta pa nas hitro pripelje na naslednje razpotje, kjer se v desno odcepi pot na Ponce. Ko prispemo iz gozda, se najprej nekaj časa vzpenjamo po obsežnih, deloma že poraslih prodiščih, nato pa postopoma prispemo na melišče, ki se nadaljuje proti Jalovčevemu ozebniku. Po melišču se vzpnemo do označenega razpotja, kjer mi nadaljujemo desno v smeri Jalovca (naravnost Jalovška škrbina in pot na Jalovec, ki vodi preko melišča na Kotovo sedlo).





Od razpotja naprej pot preide na strma pobočja, preko katerih se prične vzpenjati. V nadaljevanju nas vodi čez nekaj nekoliko težjih odsekov, kjer so nam v pomoč varovala. Pot naprej se nadaljuje ob pasu ruševja, mi pa na desni strani, kakih 100 metrov stran od markirane poti, opazimo bivak pod Kotovim sedlom, kateri se nahaja pod večjim balvanom.



Pot nadaljujemo po zmerno strmem pobočju, na katerem opazimo večje število balvanov in večjih skal. Tu se nam z leve priključi prej omenjena pot, ki poteka čez melišče, mi pa nadaljujemo naravnost ter po nekaj minutah nadaljnjega vzpona prispemo na Kotovo sedlo.




Vrh Mangarta se nam skriva v oblakih



Tukaj prične pihat močan in mrzel veter in hitro oblečemo vse kar imamo s seboj, pa še vedno zmrzujemo. S sedla, kjer se nam priključi pot iz Loške Koritnice, in od koder se nadaljuje pot proti Mangartu, se usmerimo levo v smeri Jalovca. Nadaljujemo ob in po grebenu, nato pa pot zavije rahlo v desno in nas pripelje na zahodna pobočja Jalovca. Tu se vzpenjamo po vse bolj kamnitem pobočju, mi pa tehnično še ne preveč zahtevni poti sledimo do višine približno 2400 metrov. Tu se pot postavi pokonci, v pomoč pa so nam tudi prva varovala.




Na začetku plezalnega dela pot preči izpostavljena zahodna pobočja gore, nato pa zavije v levo, kjer je v nadaljevanju potrebnega nekaj lažjega plezanja ob jeklenici. Sledi kratek spust v strmo grapo, katero prečimo, nato pa se na drugi strani ob pomoči jeklenic pričnemo vzpenjati po izpostavljenem pobočju. Veter se končno malo umiri in počasi lahko odmrzujem zmrznjene prste na rokah.










Razgledi na vse strani so fenomenalni. Smer pa ni za vrtoglave, saj je ponekod potrebno plezati po gruščnatem svetu, ki je izpostavljen :)







Malo adrenalina nam skozi žile požene prečenje strmega snežišča sredi stene, ki na srečo mine brez težav.




Sledi še nekaj lažjega plezanja po razčlenjenem skalovju, nato pa prispemo na glavni greben, kjer se priključimo poti preko Jalovške škrbine, Vršiča, Trente, Bavšice in Loške Koritnice. Tu nadaljujemo levo in sledi le še nekaj minut vzpona po vse bolj razglednem grebenu in pot nas pripelje na vrh Jalovca.







Do vrha smo iz Planice potrebovali 5 ur. Na srečo na vrhu ne piha in kakih 20 minut se zadržimo in uživamo v razgledih in hladnem pivu, ki ga je prinesel Peter.




Z vrha pričnemo s sestopom po poti, ki z Vršiča pripelje na Jalovec mimo zavetišča pod Špičkom. Spuščamo se po ozkem in občasno izpostavljenem grebenu. Pot nas z nekaj malega varovali po mestoma precej izpostavljeni poti pripelje z glavnega grebena Jalovca čez steno na visokogorsko ravnico imenovano Jezerce.











Ognemo se Zavetišču pod Špičkom in nadaljujemo s sestopom proti Vršiču, ki se kar vleče in vleče. Po 9 urah, od kar smo zapustili avto v Planici, se končno prebijemo do Tičarjevega doma na Vršiču, kjer nas že čakata punci z avtom. Za nami je doživetij poln in kar naporen dan.




Vir: Opisi poti na Jalovec na hribi.net


Location: Jalovec, 5231 Log pod Mangartom, Slovenija

Komentarji

Objavite komentar

Najbolj priljubljene objave

Po Slovenski planinski poti po Pohorju od Maribora do Slovenj Gradca

-
Slika
Kitajci imajo svoj Kitajski zid, mi Štajerci pa svoje Pohorje. Naš Breg :) In ravno po njegovih obronkih in vrhovih vijuga Slovenska planinska pot na svojem začetnem delu. Slovenska planinska pot (SPP) ali Transverzala je planinska pot od Maribora do Ankarana, ki se razteza čez večino slovenskega gorskega sveta. SPP je bila prva vezna pot v Alpah. Po njenem zgledu so jih začeli urejati tudi v drugih alpskih regijah. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot. Rdeče-bela znamenja, Knafelčeve markacije, nas vodijo skozi pohorske gozdove v osrčje prepadnih sten, skalovja in snežišč Savinjsko-Kamniških Alp, v osrčje Karavanškega pogorja, mimo brezen, jezer, slapov in čez najvišje vrhove Julijskih Alp ter nas mimo kraških vrtač in blagih obmorskih gričev pripeljejo do obale Jadrans
Read more »

Fotoreportaža: Po Levjem grebenu na Matterhorn

-
Slika
Other language than Slovene? Please choose: Včasih se stvari kar zgodijo, takrat, ko pride pravi čas. Brez planiranja in priprav. Tako sem Martini na dopustu pri Gardskem jezeru zadnje dni avgusta rekel, da imam še par neizpolnjenih gorskih želja in ena od njih je Matterhorn. Bil sem prepričan, da mi je letošnji vlak že odpeljal in sem spet zamudil eno leto, pa še poškodba ahilove tetive me je malo oddaljila od športnih izzivov. Potem pa se par dni kasneje peljemo domov in na omrežju Facebook zagledam, da Simon Špur iz mojega AO Kozjak išče soplezalca za Matterhorn, pa še Boris Strmšek, ki pozna smer, gre zraven. Nič več ne razmišljam, to je to, gremo. Na koncu se zberemo štirje, poleg dveh omenjenih se pridruži še Boštjan Pečnik- Pečo, ki pripelje še sponzorja za kritje stroškov poti. Vremenska napoved je neobetavna, nekatere spletne strani nam obljubljajo sneženje ravno tiste dni, ko bi bili na gori. Boris pravi, da če vzame povprečje vseh napovedi, niti ni totalno slabo
Read more »

Fotoreportaža: Prečenje Triglava, vzpon čez Plemenice, nadaljevanje do Kredarice in sestop po Tominškovi

-
Slika
Napovedan je bil prekrasen jesenski vikend. Z otroci sem se v soboto pridružil ženi Martini v Ljubljani, kjer je bila na izobraževanju. Družina je imela namen v nedeljo najprej dolgo spati in se potem, ko se megla že dvigne, odpraviti na izlet na Šmarno goro. Jaz pa sem nastavil budilko na 3.50, spakiral nahrbtnik in pripravil vse potrebno za jutranji izlet do Vrat. V načrtu sem imel prečenje Triglava. Vzpon čez Plemenice, prečenje do Kredarice in sestop po Tominškovi.  S sabo sem vzel največji fotoaparat, saj sem imel namen tokrat predvsem uživat, čim več slikat in nikamor divjat. Ura zazvoni, vstanem, v recepciji hotela pograbim vrečko z zajtrkom in že sem na poti. Tokrat potrebujem do cilja veliko manj časa, kot po navadi, ko štartam iz Hoč pri Mariboru. Ob 6.00 sem pripravljen in prelep dan se lahko začne. Poglejte, kako je izgledala pot skozi objektiv fotoaparata, ne bom veliko govoril, slike povedo vse :) Jutro na poti proti Luknji Pogled na dolino Vrat Ju
Read more »

Foto reportaža: Vzpon na Grossglockner iz Kalsa

-
Slika
Grossglockner ali po slovensko Veliki Klek (3.798 m) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza. Njegova relativna višina je za Mont Blancom druga najvišja v Alpah. Veliki Klek leži na meji med Koroško in vzhodno Tirolsko. Prvi poskus splezati na goro leta 1799 se je ponesrečil. Poleti 1800 je druga odprava, ki sta jo organizirala Franz-Xaver Salm-Raifferscheid in krški knezoškof, sezidala kočo Salmhütte na višini 2750 m, ki je v začetnem obdobju alpinizma služila kot zavetišče in izhodiščna točka za vzpon. V odpravi je sodeloval tudi naš rojak Valentin Stanič, ki je z barometrom tudi izmeril točno višino gore in na vrh pristopil le dan za prvopristopniki in opravil prvi solo pristop na vrh gore (vir Wikipedia). Običajno se na Grossglockner povzpnemo z juga iz Kalsa ali iz severovzhoda iz Heiligenbluta čez ledenik Pasterza. Iz severovzhodne strani sem pred kar nekaj leti že plezal, pristop na vrh pa je takrat odpadel, ker sem po bivaku zara
Read more »

Madeira Island Ultra Trail - Ultra trail na otoku »večne pomladi«

-
Slika
Other language than Slovene? Please choose: Za Medira Island Ultra Trail (MIUT) sem prvič slišal, ko sem na youtubu gledal dokumentarce tekem iz serije Ultra Trail Word Tour (UTWT). Navdušila me je pokrajina, ki me je spominjala na tisto iz filma Gospodar prstanov. Madeira je vulkanski otok, ki je nastal sredi Atlantskega ocena zaradi delovanja vulkanov, skozi daljše časovno obdobje. Ostanke lave, ki se je iz večih kraterjev valila v morje, lahko danes najdemo po vsem otoku. Zaradi vulkanskega izvora je skala značilno črne barve. Zaradi lege sredi Atlantskega oceana je za otok značilno subtropsko vreme, z obilo padavinami, gosto vegetacijo in temperaturami okrog 20 stopinj skozi večino leta. Pred pol leta je v družini padla odločitev, da gremo letos za prvi maj pogledat še ta kraj na Zemlji. Takrat še nisem vedel, da se naš obisk pokriva s terminom ene največjih ultra trail tekem na svetu. To sem ugotovil, ko smo že imeli rezervirane letalske karte in apartma na otoku. Raz
Read more »

Fotoreportaža: Na Viš/Jof Fuart (2.666 m) po ferati Pot stoletnice in sestop po ferati Anita Goitan

-
Slika
Other language than Slovene? Please choose: Z Milošem sva imela prvotni plan, da se tekom dopusta v Kranjski Gori povzpneva na Prisojnik po Kopiščarjevi poti. Prvi vikend je odpadlo zaradi dežja, potem pa se je tekom tedna pojavila še novica, da je Kopiščarjeva pot zaprta zaradi obnove. Na hitro sem pomislil o potencialnih ciljih, ki bi zadovoljili najino željo po zahtevnejši turi in se spomnil Viša. Je v bližini, nikoli še nisem bil na njem in na njega vodijo dolge in zahtevne poti. Miloš je bil takoj zato, povabil je še Gašperja, ki sem ga poznal iz spleta ter Petra iz Koroške. Na koncu se je izoblikovala skupina, ki se ji je pridružila še Gašperjeva punca Maja in prijatelj Mitja. Prav slednji je že edini hodil po teh poteh in je predlagal dolgo in zanimivo kombinacijo, ki jo je enkrat prehodil. Gor po ferati po Poti stoletnice in dol po ferati Anite Goitan. Ker opisa obeh vzponov nista imela enakega izhodišča sem vprašal, kako bomo rešili težavo, da bo avto na drugi strani p
Read more »

Beli opoj - popotovanje po Nepalu in Himalaji

-
Slika
CHULU 1999 Other language than Slovene? Please choose: PROLOG Piše se leto 2018. Star sem 49 let, imam 3 otroke, že 8 let sem direktor računalniškega podjetja. Zajel me je življenjski stil, ki smo mu že par let priča vsi. Nenehno drvenje od obveznosti do obveznosti, vmes poskušam še strpat svoje hobije, brez katerih ne bi bil to, kar sem. Alpinizem in ultra teki po hribih in gorah. Zadnja leta prvi trpi na račun drugega, vsega pač ne gre. Ponavadi si ne vzamem časa, da bi po prijetno preživetem dopustu ali novi doživeti pustolovščini uredil misli, kaj šele, da bi kaj zapisal. Spominjam se, da sem včasih tako rad pisal in delil z ljudmi svoja doživetja ali domišljijske zgodbe. Z nostalgijo se spominjam svoje prve odprave v Himalajo, leta 1999. Časov, ko sem v stari bombažni majici in v NES hlačah, ki sem jih nabavil pred odpravo, cel mesec hodil po Nepalu. Na nogah sem imel obute nizke pohodne čevlje najcenejšega neznanega proizvajalca, s katerimi sem brez težav hodil
Read more »

Ultra trail v Omanu - ko privid postane resničnost in resničnost postane privid

-
Slika
Other language than Slovene? Please choose: Ta zapis je zgodba o tem, kako smo premagovali 139 km omanskih puščavskih gora in pri tem pretekli, prehodili in preplezali še skoraj 8.000 višinskih metrov. Zgodba o tem, kako smo po dveh neprespanih nočeh, po s soncem obsijanih razbeljenih skalah doživljali spremenjena stanja zavesti, o katerih je pisal že Carlos Castaneda v svojih knjigah. Kot njegov Don Juan Matus v Mehiški puščavi, smo prestopali meje med svetovi, meje med vidnim in nevidnim. V tem spremenjenem stanju zavesti smo ljudje bolj dovzetni za sicer nevidno iz "nevsakdanje realnosti". Na potovanju v nevsakdanjo realnost smo prišli v stik s spiritualnimi bitji v obliki živali ali bitji v podobi človeka. Dodobra smo preizkusili meje naših zmogljivosti. Še dan po prihodu v cilj je bilo dovolj, da sem zaprl oči in že sem videl nevidne spremljevalce, ki so me spremljali na tem pohodu po gorski puščavi. Slone, kamele, leoparde, v rute zavita dekleta, ki so sedela o
Read more »

Vzpon na Mont Blanc du Tacul (video in fotogalerija)

-
Slika
Mont Blanc du Tacul, kot se ga vidi iz Aiguille du Midi Z družino smo preživljali dopustniške dni v Chamonixu. Dogovor je bil, da en dan izkoristim za vzpon na eno od visokih gora nad mestom. Najprej sem razmišljal, da bi poskušal v enem dolgem dnevu priti iz doline na vrh Mont Blanca in nazaj v dolino. Na tem najvišjem vrhu sem sicer bil že 3 krat. Potem pa sem se odločil za cilj, ki je bil logistično lažji, ker sem pot lahko začel peš iz apartmaja in nisem potreboval nikogar zbuditi , da bi me kam peljal. Pa še na vrhu 4.242 m visokega Mont Blanc du Tacula še nisem bil. In vzpon na lep sončen dan, začinjen s skalami pred vrhom, je presegel vsa moja pričakovanja. Video o vzponu Filmček vzpona, posnet s Gopro kamero privezano na naramnico nahrbtnika, je na voljo spodaj : The movie, shot with the Gopro camera attached to the backpack armrest, is available below: Fotogalerija vzpona Z gondolo sem se zapeljal na Aiguille du Midi, 3.900 m visoko. Po deloma ozk
Read more »

Misurina Sky Maraton 2018

-
Slika
Za Misurina Sky maraton sva z Martino prvič slišala pred par leti, ko smo bili z družino na dopustu v Lienških Dolomitih v Avstriji in smo se potikali po izletih na področju Treh Cin, na italijanski strani Dolomitov. Martina je takrat opazila plakat, ki je vabil na tekmo in vse od takrat se je vsake toliko časa spomnila, da bi se želela enkrat udeležiti tega teka. Pred par meseci sem na družbenih omrežjih zasledil reklamo za letošnji dogodek in nisva potrebovala veliko časa za dogovor in prijavo. Martina je seveda poskrbela še za organizacijo varstva za otroke za 2 dni, ko naju ne bo 😊 Martina se je prijavila na Cadini sky race, 20 km različico, ki je obljubljala 1.600 m višinskih metrov vzpona in spusta, sam pa sem se prijavil na Misurina sky marathon, daljšo različico z 42 kilometri in 3.000 m vzpona in spusta. Moja zdravstvena situacija pred tekom sicer ni bila ravno najidealnejša 😊 15. avgusta sem si na 50 kilometrskem teku po koroških hribih poškodoval hrbet (stara p
Read more »