Preskoči na glavno vsebino

Turna smuka na Gamskogel (2.386 m)



Po dobrih dveh urah vožnje iz Maribora parkiram ob 8.20 avto na koncu ledene ceste, na parkirišču pri gostišču na koncu doline Triebental. Zraven mene so v avtu še Branka, Mirko in Boštjan. V gostišču so nastanjeni naši prijatelji iz alpinističnega odseka Kozjak iz Maribora, ki so tukaj na tri-dnevnem taboru. Ko pričnemo pripravljati opremo, zraven nas parkira še en avto z Mariborskimi registracijami, prišli so še 4 prijatelji iz Maribora. Ko se pojavijo še člani AO TAM iz Maribora, ki so tudi na taboru, počasi zgleda, da je tukaj celo mesto.

Nekateri se boste vprašali, kako sem spet na turni, če sem še 2 dni nazaj objavil (grdo) sliko iz obdelave hrbta pri fizioterapevtu Čeboklju v Celju. No pri meni gre to vse hitro :) V četrtek zjutraj sem bil 3 ure na fizioterapiji, da bi me spravil k sebi, da bi lahko šel najprej za kakšen dan na turni tabor in potem naslednji teden z družino v južno Španijo. Ko sem se vrnil v službo, pomival kozarec in močno kihnil, me je spet tako usekalo, da sem se komaj premikal. Ob 17.30 sem poslal SMS fizioterapevtu, ob 18.00 prejel njegov klic, ob 19.30 sem bil spet v Celju in ob 22.00 smo zaključili. Z obljubo, da bo jutri zjutraj bolje in nasvetom, naj naslednje dni kar migam, da bo bolj pomagalo, kot mirovanje. Naslednje jutro sva z Martino zjutraj peš počasi na Pohorju in res dobro dene. Takrat me pokliče Mirko, če bi šel na turno in zadeva se premakne tako, da sem sedaj tukaj :)


Prikaz poti




Na koncu se nas kakih 16 odpravi po dolini navzgor, z dvema različnima ciljema. Zahtevnejši cilj je 2.386 m visoki Gamskogel, ime drugega se ne spominjam. Razmere za vzpenjanje so sprva odlične, tudi temperatura je idealna za gibanje.





Prečenje potoka po mostu




Gorovje Gamskögel tvori impozantno kuliso pred nami. Skupina vključuje vzhodni Gamskogel, dva vrhova, imenovana Mittlerer Gamskögel, in glavni vrh Westlicher Gamskogel, ki je z 2.368 m najvišji vrh gorovja Triebener Tauern.











Na uravnavi, na katero se povzpnemo, se skupina razdeli. Večina se odpravi proti vrhu desno od nas, ki je par metrov nižji od 2.000 m. Štirje najbolj vztrajni (Peter, Luka, Miha in jaz) se odpravimo proti grapi, ki nas bo pripeljala na greben proti vrhu Gamskogla. Ko se približamo grapi, po njej navzdol ravno smučajo štirje Mariborčani, ki so se v njej obrnili. Pravijo, da so razmere zelo slabe, da je polno nepredelanega snega, povrh katerega je skorja, ki se predira (klože). Vidim, da imajo težave smučati navzdol po teh kložah in se sprašujem, kako bom jaz prišel dol, če ne smem skakati, da bi zavijal.


Prijatelji ostanejo za nami in gredo na skalni rogelj na desni

Razmere v grapi so res zelo slabe. En čas se trudim s smučmi na nogah, ko pa postane še bolj strmo in ozko, jih z Lukom snameva in nadaljujeva peš. Malo kasneje isto stori še Miha. Peš se mi udira in težko gre po kložah navzgor. Čeprav sem na meji, da se obrnem, na koncu nekako prekopljemo na greben.




Z Mihom pustiva smuči na grebenu  na mestu, kjer pridemo nanj. Peter in Luka jih neseta zraven, ker planirata smučati po drugi grapi navzdol.


Luka se prebija proti grebenu

Vrh je pred mano

Pero in Miha na vrhu

Pero v mojih očalih

Gamskogel, 2.386 m

Luka se približuje vrhu

Spodnja slika je primer pokvarjenih slik, ki sem jih naredil z Gopro kamero. Mislim, da sem jo imel zadnjič s sabo za slikanje, saj je polovica slik bila neuporabna. Kadar se oseba na sliki premika, je Gopro ponavadi prepočasen pri slikanju in slika je zmigana.


Na vrhu vidim, da so vsi lokalni Avstrijci s smučmi krenili proti grapi, po kateri imata namen smučati Pero in Luka. Z Mihom nama je jasno, da to verjetno pomeni, da so tam boljše razmere. Vendar se nama ne ljubi vračat po smuči in spet nazaj na vrh. Poslovimo se in midva sestopiva nazaj do naše grape. Skrbi me, kako jo bom presmučal, če ne morem skakat.


Prvo polovico grape nesem smuči na nahrbtniku in sestopam z derezami. Miha da smuči na noge višje. Ko se na sredini grape poskušam spraviti na smuči, mi to vzame veliko energije in časa. Ugreznjen sem do kolen in ne morem zapreti smučarskih čevljev. Ko izkopljem dovolj veliko polico ugotovim, da so zaponke na obeh smučarskih čevljih tako polne ledu, da ju ne morem zapreti. Poleg tega na enem zaradi ledu ne morem preklopiti na smučarski način in sem prisiljen smučati do ravnine z odprtimi smučarskimi čevlji in v načinu za hojo. Zato sem zelo previden in Miha me spodaj na ravnini mora čakati vsaj kakih 15 minut.

Miha v grapi

Miha pravi, da bo skočil še na sosednji hrib pred nočjo, jaz pa nadaljujem proti dolini in avtomobilu, kjer me že čakajo prijatelji, ki so se pripeljali z mano.

Na koncu ture me Boštjan še z kolom lepo po štajersko namlati po hrbtu, da sem cel moder:) Malo za hec :) Baje pomaga :)



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Fotoreportaža: Prečenje Triglava, vzpon čez Plemenice, nadaljevanje do Kredarice in sestop po Tominškovi

Napovedan je bil prekrasen jesenski vikend. Z otroci sem se v soboto pridružil ženi Martini v Ljubljani, kjer je bila na izobraževanju. Družina je imela namen v nedeljo najprej dolgo spati in se potem, ko se megla že dvigne, odpraviti na izlet na Šmarno goro. Jaz pa sem nastavil budilko na 3.50, spakiral nahrbtnik in pripravil vse potrebno za jutranji izlet do Vrat. V načrtu sem imel prečenje Triglava. Vzpon čez Plemenice, prečenje do Kredarice in sestop po Tominškovi.  S sabo sem vzel največji fotoaparat, saj sem imel namen tokrat predvsem uživat, čim več slikat in nikamor divjat. Ura zazvoni, vstanem, v recepciji hotela pograbim vrečko z zajtrkom in že sem na poti. Tokrat potrebujem do cilja veliko manj časa, kot po navadi, ko štartam iz Hoč pri Mariboru. Ob 6.00 sem pripravljen in prelep dan se lahko začne. Poglejte, kako je izgledala pot skozi objektiv fotoaparata, ne bom veliko govoril, slike povedo vse :)















Fotoreportaža: Po Levjem grebenu na Matterhorn

Včasih se stvari kar zgodijo, takrat, ko pride pravi čas. Brez planiranja in priprav. Tako sem Martini na dopustu pri Gardskem jezeru zadnje dni avgusta rekel, da imam še par neizpolnjenih gorskih želja in ena od njih je Matterhorn. Bil sem prepričan, da mi je letošnji vlak že odpeljal in sem spet zamudil eno leto, pa še poškodba ahilove tetive me je malo oddaljila od športnih izzivov. Potem pa se par dni kasneje peljemo domov in na omrežju Facebook zagledam, da Simon Špur iz mojega AO Kozjak išče soplezalca za Matterhorn, pa še Boris Strmšek, ki pozna smer, gre zraven. Nič več ne razmišljam, to je to, gremo.

Na koncu se zberemo štirje, poleg dveh omenjenih se pridruži še Boštjan Pečnik- Pečo, ki pripelje še sponzorja za kritje stroškov poti. Vremenska napoved je neobetavna, nekatere spletne strani nam obljubljajo sneženje ravno tiste dni, ko bi bili na gori. Boris pravi, da če vzame povprečje vseh napovedi, niti ni totalno slabo in odločimo se, da gremo na pot. Od tega trenutka nič …

Madeira Island Ultra Trail - Ultra trail na otoku »večne pomladi«

Za Medira Island Ultra Trail (MIUT) sem prvič slišal, ko sem na youtubu gledal dokumentarce tekem iz serije Ultra Trail Word Tour (UTWT). Navdušila me je pokrajina, ki me je spominjala na tisto iz filma Gospodar prstanov. Madeira je vulkanski otok, ki je nastal sredi Atlantskega ocena zaradi delovanja vulkanov, skozi daljše časovno obdobje. Ostanke lave, ki se je iz večih kraterjev valila v morje, lahko danes najdemo po vsem otoku. Zaradi vulkanskega izvora je skala značilno črne barve. Zaradi lege sredi Atlantskega oceana je za otok značilno subtropsko vreme, z obilo padavinami, gosto vegetacijo in temperaturami okrog 20 stopinj skozi večino leta. Pred pol leta je v družini padla odločitev, da gremo letos za prvi maj pogledat še ta kraj na Zemlji. Takrat še nisem vedel, da se naš obisk pokriva s terminom ene največjih ultra trail tekem na svetu. To sem ugotovil, ko smo že imeli rezervirane letalske karte in apartma na otoku. Razpoložljivih 900 prostih mest na najdaljšem teku, uradno…

Foto reportaža: Vzpon na Grossglockner iz Kalsa

Grossglockner ali po slovensko Veliki Klek (3.798 m) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza. Njegova relativna višina je za Mont Blancom druga najvišja v Alpah. Veliki Klek leži na meji med Koroško in vzhodno Tirolsko. Prvi poskus splezati na goro leta 1799 se je ponesrečil. Poleti 1800 je druga odprava, ki sta jo organizirala Franz-Xaver Salm-Raifferscheid in krški knezoškof, sezidala kočo Salmhütte na višini 2750 m, ki je v začetnem obdobju alpinizma služila kot zavetišče in izhodiščna točka za vzpon. V odpravi je sodeloval tudi naš rojak Valentin Stanič, ki je z barometrom tudi izmeril točno višino gore in na vrh pristopil le dan za prvopristopniki in opravil prvi solo pristop na vrh gore (vir Wikipedia).

Običajno se na Grossglockner povzpnemo z juga iz Kalsa ali iz severovzhoda iz Heiligenbluta čez ledenik Pasterza. Iz severovzhodne strani sem pred kar nekaj leti že plezal, pristop na vrh pa je takrat odpadel, ker sem po bivaku zaradi p…

Beli opoj - popotovanje po Nepalu in Himalaji

CHULU 1999
PROLOG Piše se leto 2018. Star sem 49 let, imam 3 otroke, že 8 let sem direktor računalniškega podjetja. Zajel me je življenjski stil, ki smo mu že par let priča vsi. Nenehno drvenje od obveznosti do obveznosti, vmes poskušam še strpat svoje hobije, brez katerih ne bi bil to, kar sem. Alpinizem in ultra teki po hribih in gorah. Zadnja leta prvi trpi na račun drugega, vsega pač ne gre. Ponavadi si ne vzamem časa, da bi po prijetno preživetem dopustu ali novi doživeti pustolovščini uredil misli, kaj šele, da bi kaj zapisal. Spominjam se, da sem včasih tako rad pisal in delil z ljudmi svoja doživetja ali domišljijske zgodbe.
Z nostalgijo se spominjam svoje prve odprave v Himalajo, leta 1999. Časov, ko sem v stari bombažni majici in v NES hlačah, ki sem jih nabavil pred odpravo, cel mesec hodil po Nepalu. Na nogah sem imel obute nizke pohodne čevlje najcenejšega neznanega proizvajalca, s katerimi sem brez težav hodil po snegu. Edino funkcijsko majico, ki sem jo premogel, sem kot …

Vzpon na Mont Blanc du Tacul (video in fotogalerija)

Z družino smo preživljali dopustniške dni v Chamonixu. Dogovor je bil, da en dan izkoristim za vzpon na eno od visokih gora nad mestom. Najprej sem razmišljal, da bi poskušal v enem dolgem dnevu priti iz doline na vrh Mont Blanca in nazaj v dolino. Na tem najvišjem vrhu sem sicer bil že 3 krat. Potem pa sem se odločil za cilj, ki je bil logistično lažji, ker sem pot lahko začel peš iz apartmaja in nisem potreboval nikogar zbuditi , da bi me kam peljal. Pa še na vrhu 4.242 m visokega Mont Blanc du Tacula še nisem bil. In vzpon na lep sončen dan, začinjen s skalami pred vrhom, je presegel vsa moja pričakovanja.

Video o vzponu Filmček vzpona, posnet s Gopro kamero privezano na naramnico nahrbtnika, je na voljo spodaj :

The movie, shot with the Gopro camera attached to the backpack armrest, is available below:




Fotogalerija vzpona
Z gondolo sem se zapeljal na Aiguille du Midi, 3.900 m visoko.


Po deloma ozkem in izpostavljenem severovzhodnem grebenu najprej sestopiš na plato Col du Midi.



K…