Fotoreportaža: Šentiljska pot

 

Letošnji slovenski kulturni dan smo preživeli zelo aktivno. V enem zamahu smo pretekli in prehodili Šentiljsko planinsko pot, ki leži blizu meje z Avstrijo. Pot je bila odprta 20. oktobra 2001.V juliju 2002 pa je zagledal luč sveta še Vodnik po Šentiljski poti, ki ga je pripravil Srečko Najmajster. Pot je dolga slabih 54 kilometrov in vmes opraviš nekje 1.950 m vzponov in spustov. 



Kar nekaj tekaških zanesenjakov ima lepo navado, da vsako leto ob kulturnem prazniku, že tradicionalno, opravijo to pot. Nekateri so baje bili letos že 15-tič na poti. Ko sem slišal za to zadevo, sem bil seveda takoj za. Dobili smo se zjutraj ob 7.00 uri pred gostilno Belna v Šentilju, kjer se pot tudi prične. Ena skupina je krenila na pot že ob 6.00 uri zjutraj, da so imeli na voljo več časa. Seveda sem po svoji stari navadi pridirkal na štart zadnjo minuto in na hitro zgrabil opremo in se urejal kar med potjo, ko smo že krenili. Bilo nas je kar nekaj, verjetno med 14 in 20. 

Pot je označena z markacijami, ima tudi dnevnik in kontrolne točke z žigi. Na poti je potrebno zbrati žige na 12 točkah. V skladu z modernimi trendi je na voljo od letos tudi spletni obrazec, kjer lahko vneseš svoje podatke in naložiš gpx traso kot dokaz, da si opravil s potjo.  Za vsako prehojeno oziroma pretečeno pot v enem dnevu si prislužiš značko.


Prva kontrolna točka, kjer se pot prične.

Zjutraj je bilo v dolinah ob reki Muri še zelo mrzlo. Nekatere odseke smo tekli po poledenelih poteh in si moral malo paziti, če nisi hotel končati na zadnji plati.






Sčasoma smo se razbili na par skupinic, ki smo tekli vsaka v svojem tempu. V naši smo bili Maja, Tanja, Zdravko (kot vodnik), Marjan in jaz. Zdravko je pot prehodil že velikokrat in ni bilo strahu, da se bomo izgubili. Vseeno sem vklopil navigacijo po naloženi poti v moji uri Garmin Fenix 6x in bil cel dan zelo zadovoljen, kako deluje.

Spodaj je zapuščena karavla JLA, mimo katere pelje pot.



Za nekaj časa se nam je prikazalo sonce, preden smo spet prišli do hladne doline ob Muri.






Pot se vije po strmem nabrežju na slovenski strani reke Mure. Na tem delu nudi prekrasne razglede na reko.















Pri Brodu na Muri se nahaja žig številka 3.



V Sladkem vrhu nas je zapustil Marjan, ki je imel tukaj parkiran avto. V skupini smo tako ostali štirje.



Po žig številka 4 smo se povzpeli do  kmetije Sirk in se nato vrnili nazaj k Muri.


Žig številka 5 se nahaja na kmetiji Zver.




Prispemo v Marijo Snežno, kjer nas v gostilni Snežinka čaka naslednja skrinjica.



V gostilni Sežinka se okrepčamo s Coca Colo in pivom. Potem nadaljujemo naš pohod.




Označbe na poti so ponekod dobro vidne, spet drugod je potrebno biti malo pazljiv in imeti malo občutka za orientacijo.


Na Rajšpovi gomili na kmetiji Rajšp se nahaja žig številka 7.



Vreme je bilo prekrasno. V daljavi smo dobro videli tudi Koralpe v Avstriji.



Pohorska konjenica ni bila ravno na svojem hribu :)


Žig številka 8 se nahaja na Lovskem domu na Vranjem vrhu. Do doma je potrebno malo zaviti s poti in se potem vrniti nazaj do križišča.





Žig številka 9 se nahaja pri znani turistični kmetiji Gaube. Malo sem že lačen in za sladkor v krvi spijem kake 4 decilitre belega vina. Ugotovim, da to ni bila najboljša ideja, saj sem naslednjih 20 minut malo zaspan in bi se najraje ulegel pod kako drevo :)



Zmrznjen ribnik pri kmetiji Gaube.



Nahajamo se na južnih pobočjih vinorodnih hribov in vse okrog nas se raztezajo vinogradi.




Na poti gremo tudi mimo partizanskega spomenika.



Žig številka 10 se nahaja na kmetiji Eferl v Kaniži.

 

Tako pridemo še do žiga številka 11 na kmetiji Krsnik v Cirknici. 



Potem nas na poti čakata dva kar strma vzpona.






Strm vzpon se konča na vrhu hriba Brloge, kjer je skrinjica z žigom številka 12.




Vinogradi okrog nas, me v tem delu, spominjajo na grobišča iz 1. svetovne vojne, na Soški fronti.


Vinorodna pokrajina okrog nas me preseneča s svojo lepoto, čeprav ni veliko oddaljena od mojega doma v Hočah. Tudi vreme je idealno za našo dogodivščino.


Na koncu gremo še mimo karavle JLA, kjer so 1991 divjali boji med slovensko teritorialno obrambo in JLA.



Na cilju še fotografija naše skupinice. Nismo postavili rekorda, smo se pa lepo imeli in naredili veliko fotografij, in upam, da še koga navdušili za to lepo in zanimivo pot.


Pot smo končali tam, kjer smo jo pričeli. Na kontrolni točki številka 1, pred gostilno Belna v Šentilju.



Za konec še video o poti, narejen z Relive:




Več informacij:

Komentarji

Najbolj priljubljene objave

Po Slovenski planinski poti po Pohorju od Maribora do Slovenj Gradca

Fotoreportaža: Po Levjem grebenu na Matterhorn

Fotoreportaža: Prečenje Triglava, vzpon čez Plemenice, nadaljevanje do Kredarice in sestop po Tominškovi

Foto reportaža: Vzpon na Grossglockner iz Kalsa

Madeira Island Ultra Trail - Ultra trail na otoku »večne pomladi«

Ultra trail v Omanu - ko privid postane resničnost in resničnost postane privid

Beli opoj - popotovanje po Nepalu in Himalaji

Vzpon na Mont Blanc du Tacul (video in fotogalerija)

Misurina Sky Maraton 2018

Triglavski Ultra Trail