Stories by Dušan Rauter

  Ko se na enem mestu zberejo skoraj vsi tekaški prijatelji iz cele Slovenije, ki sem jih spoznal tekom desetletnega ukvarjanja s trail tekom, potem veš, da gre za neko posebno tekmo. In ko je štartno ciljni prostor tako domačinsko majhen, da lahko z vsakim spregovoriš par stavkov, se objameš ali rokuješ. Večina nas sem ni prišla zaradi trase ampak da pokažemo Evi Urbanc in Dejanu Vukotič, da ju imamo radi, ker sta kot sta 😊  Jaz dolgo nisem upal potrditi prihoda, ker nisem bil prepričan, da bo moje koleno v maju že zdržalo kaj takega, kot je Kriška gora trail. Ko pa je paket vključeval potovanje z mojimi prijatelji, ki jih imam rad, pa nisem imel več kaj razmišljat. Z Martino, Janezom in Veliborjem smo na Zavetišče v Gozdu prišli v petek pozno popoldan. Komaj sem uspel spiti eno pivo, ko smo se že vzpenjali proti vrhu Kriške Gore. Iz fore sem se malo pritoževal. Vedel sem, da to verjetno zame ni najbolj pametno, pa sem si rekel: »K….c gleda 😊« Moje noge so bile namreč že cel teden č

Za nami je malo odpiljena tekma, Dotka Backyard Ultra, v gozdu na obrobju Zagreba. Moje soborke in soborci so o njej že veliko napisali, pa da še jaz pristavim svoj lonček. Ideja, da se udeležimo zadeve, je padla v skupini Pohorska Trail Banda. V soboto smo se dobili najprej na Ptuju, kjer smo se malo razporedili po avtomobilih. Bilo nas je 8 iz Bande in častna članica Martina Klančnik Potrč, ki sem jo imel čast peljati na tekmo 😊 Petnajst minut pred deveto uro smo parkirali avtomobile pred rekreacijskim parkom Dotka, na obrobju Zagreba. Ravno takrat je prišel tudi organizator. Najprej smo uredili prijave in dobili štartne številke. Potem smo začeli iz avtomobilov nositi hrano, pijačo, mize, stole, hladilnike in vse ostalo. Backyard format tekme je namreč samooskrben in vse kar rabiš, prineseš s sabo. Sem čakal, da bo organizatorja kap, ko nas je gledal. Fant nam je namreč napisal, da mu je žena dala dva dni prosto in naj ne pretiravamo z razdaljo, ker bo doma kregan 😊 Naši banditi p